Življenje vsakega živečega bitja se začne z rojstvom. S prvim vdihom v pljuča, katera so bila še malo prej napolnjena s tekočino matere. To je začetek.

Kaj se dogaja skozi vse dni življenja?

Učenje, udejanjanje naučenega in refleksije na posledice udejanjanja.

Kako poteka učenje?

"Kar se Janezek nauči, to Janezek zna."

Kako se Janezek uči, da zna?

Kar Janezek Vidi in Sliši, to Janezek najprej predela, ob tem nekaj Občuti in tako oblikuje novo NOTRANJE spoznanje, katero lahko uporabi kadarkoli, če le ne pozabi dogodka in notranjih vtisov ob tem dogodku. Ko to uporabi, naleti na refleksijo iz okolice. Ta refleksija je točka, katera omogoči Janezku, da preveri, kako se rezultat odraža znotraj njega in to pokaže.

Kako ozavesti nove informacije v znanje?

"Kot najbolje ve in zna."

Znati vedeti in vedeti, kako znati je veda o znanju in prenosu znanja nase in nato na okolico in iz okolice nazaj nase in naprej na okolico.

Kako pa to deluje v praksi?

Najprej se vprašajmo, kdo Janezku stoji ob strani, ko se Janezek trudi z zbiranjem informacij. Nato se je vredno vprašati tudi, zakaj je Janezku do zbiranja teh informacij.

Janezku stojijo ob strani skrbniki, kateri so nemalokrat obkroženi z ostalimi člani ožje in širše skupnosti, v katero se Janezek rodi. Janezek je torej od prvega dne deležen mnogoterih pogledov in s tem na sebi občuti te raznolikosti od prvega dne. Skozi ponavljajoče se rutine se nauči razločevanja barve glasu in spremlja odzive okolice na njegove klice. Ko ga nekdo dvigne ali spusti v zibelko, se začne zavedati gravitacije in velikosti dlani, ki ga drže. Ob tem z obrazom nakaže pozornost, nemir, srečo in začetek panike. Nauči se razlikovati obrazne mimike glede na notranje odzive, ko gleda in s tem vidi ter hkrati občuti.

Janezek je radoveden.

Radovednost je gonilo želje po znanju.

Razvoj nenehnih novih želja po vedeti več je podlaga smisla življenja. Ko ta želja prične skozi čas usihati, se nam zdi, da je naša volja do življenja šibkejša, kot čutimo, da bi naj bila. Razlog za to se skriva v vedno šibkejši in neredni iskri, katera neti to željo. Tej iskri sam rečem zvedavost in je, kot kvark, soodvisna od vzroka. Iskro neti zvedavost, kateri um daje zagon, ki sproži zbiranje informacij. Informacije nato pridejo v naš sistem dojemanja. Dojemanje pa je splet večih dejavnikov znotraj psihe. Duše. Življenja v nas. Torej našega življenja oziroma nas samih.

Primer:

Janezek je star 4 leta. Igra se s kovinsko maketo lokomotive. Lokomotiva vsebuje ključ, s katerim navijemo vzmet znotraj in ko ključ odstranimo in spustimo lokomotivo, se lokomotiva premika naprej po sobi. Janezek je zvedav. Zanima ga, kako pa to deluje. Vpraša mamico, ki kuha. Mamica odvrne:"joj, Janezek, ne sprašuj me stvari, katerih ne vem. Igraj se. Zato imaš igračke. In ne moti mamice, kadar vidiš, da dela kosilo za vse. Ni lepo."

Med tem Metka dela podobno v sosednjem stanovanju. Igra se s punčko, kateri se očke zaprejo, ko jo da v ležeč položaj. Metka to ve, ker je poleg pestovanja in oblačenja punčke ravno to tisto, kar v njej neti iskro po vedeti nekaj novega, zato išče odgovor na "Zakaj TA igračka reagira TAKO, plišasta pa NE?"

Metka ima to iskro v sebi in začne z iskanjem odgovorov. Metka išče pot do novega spoznanja.

Kako?