bk

Večino ZAČETKA moje izkušnje v Psihiatrični Bolnišnici Ljubljana Moste-Polj (staro: Norišnica Ljubljana - Polje)

Najprej ena stvar: Še danes mi ne gre iz glave to, kar sem doživel na zaprtem oddelku: Pretepanje pacienta in slišal zgodbe drugih. Bolničar, ki to počne (če je še tam, potem DA), je zasmehoval, večklofutal cimra na zaprtem oddelku okoli ene ure zjutraj, ko je le ta le stežka - zaradi vseh tablet -vlekel svoji dve nogi do skupnega WC-ja zunaj sobe s šestimi ležišči. "Auva...samo lulat grem. Ne bom več, prosim, ne." in zgodba človeka, ki mi je za istega bolničarja povedal tole:"Ko so me pijanega najprej pretepli policaji v 'Marici', so me privezali tu na posteljo. Imel sem zlomljeno čeljust. Ponoči me je bolničar, ko je popuščala alkoholiziranost in stem prihajala na plano bolečina - s smehom udarjal z zvito brisačo po ustih. In se smejal. Ni normalen."

Sicer pa imam skozi en mesec ogromno vtisov - z obeh oddelkov. Zgodb in travm ter izkušenj z vrstami zdravil brez kakršne koli diagnoze, ki bi mi bilas predočena, razložena. Vse je bil le skupek rekal-kazala. Kar je mati povedala policiji in reševalcem (več kot ura) je bilo meni tretji dan v treh minutah: Zaradi trave.

Hecno, ne?

Ne. Grozljivo in strašljivo. In resnično - brez, da bi kdor koli vedel. Norcem se pa itak ne verjame, a ne?